Omemba: Ana Maria Mitič

»S prijatelji smo se z avtobusom vozili do smučišča in potem smučali od jutra do večera – tam smo bili, dokler niso zaprli proge, in vmes so se nam že vse premočene cunje posušile.«

»Kombinezoni, sneg, sonce, smučke, sanke, sendviči in predvsem topel zimski čaj po aktivnosti. In potem skupaj s sošolci ogled Vitranca.«

»V osnovni šoli sem se udeležil šole deskanja. Medtem ko smo stali ob robu smučišča, je nekdo zelo močno priletel vame. Če ne bi imel čelade, ne vem, ali bi preživel. Od takrat brez čelade ne grem na smuči.«

»Ljubezen do teh sem gotovo prevzela od svoje mame Jelke, ki je v mlajših letih trenirala smučarski tek. Moj dedek pa se je v tem športu kar dvakrat udeležil olimpijskih iger.«

»Tako je moj največji smučarski dosežek, da sem si izmislil naslov plošče Pesjanja za Pasji kartel, v katerem sta bila Matej Jovan in Jure Košir. V studiu sem igral pasjanso, pa je padla ideja.«

»V učilnici za geografijo smo imeli televizor. Nekoč smo si med odmorom nastavili prenos iz Kranjske Gore. Ko je v razred stopil učitelj, je bila na progi številka 12, Jure Košir pa je imel številko 13. Učitelj je privolil, da lahko pogledamo njegov nastop, vendar pa je nekaj sekund za tem tekmovalec s številko 12 padel. Tekmo so prekinili za skoraj pol ure! Tako da smo na koncu imeli samo 15 minut pouka.«